Predragi, naj Jezus varuje moje hčere in sinove!

Minili so že trije meseci, odkar nas je papež kot pripravo na jubilejno leto povabil, naj »ponovno odkrijemo veliko vrednost in absolutno nujnost molitve v našem osebnem življenju, v življenju Cerkve in v svetu« (Angel Gospodov, 21. januar 2024).

To je ponovno odkritje, ki ga po božji milosti lahko na različne načine uresničujemo vsak dan. Včasih bomo znova odkrili Gospodov pogled, ki nas vodi h kontemplaciji brez besed, ki izhaja iz ljubezni. Spet drugič bo molitev bolj osebno prizadevanje in boj proti vsemu, kar bi nas lahko odvrnilo od Gospoda. Pogosto se bo dialog z Bogom izražal v tistih ustnih molitvah, ki smo se jih naučili v otroštvu in ki nas vodijo k stalni drži češčenja in prošnje.

V vsakem primeru pa bodo vsi ti načini molitve črpali iz istega duha, kot je dejal sveti Jožefmarija: »Brez strahu pred zmoto si drznem trditi, da obstaja mnogo načinov molitve, neskončno, bi lahko rekel. Toda jaz bi si za vse nas želel pristne molitve božjih otrok« (Božji prijatelji, št. 243). Zavedanje o našem božjem posinovljenju nam bo pomagalo, da bomo vedno molili z zaupanjem in preprostostjo malih.

Na poseben način bi želel poudariti pomen prosilne molitve. Kot sem vam v zadnjih mesecih večkrat dejal, je treba moliti za marsikaj: za mir na svetu, za Cerkev, za Delo. To, da Bog računa na naše prošnje za različne stvari, je skrivnost. Vendar ne gre za to, da bi On to potreboval, pač pa je že samo dejstvo, da prosimo, za nas dobro, saj na ta način priznavamo, da sami ne zmoremo, in se pripravljamo na prejem božje milosti. V tem smislu vas ponovno prosim, da še naprej molite za nalogo v zvezi s prilagoditvijo statuta. Kot pogosto pravim, bo šlo dobro, saj velja omnia in bonum, ampak če bomo več molili, bo šlo še bolje.

Z vso ljubeznijo vas blagoslavlja

vaš oče

Rim, 20. april 2024